Polna doza adrenalina za tekače!

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Mitje Bervarja.

Datum: 22. april 2018 ob 11.uri

Polna doza adrenalina za tekače!

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Mitje Bervarja.

Datum: 22. april 2018 ob 11.uri

Barbi šov : Rudarski maraton Zasavje 2017

Priprave 01. 04. 2017 21:00 Maratonka

Ne bat, niste zamudili mojega šova. Četudi bi ga, pri nas doma imamo več ponovitev vsakokratnih šovov. Treba je bilo namreč preveriti, če žensko res lahko opišeš, orišeš ali narišeš v (samo) 50 odtenkih. In to v gledališki dvorani.

Napoved predstave ene luštne igralke z bolj ali manj posrečenim imenom. Plakati za moj okus ne ravno nekih marketinških presežkov, a mogoče se za njimi skriva obilo zdravega humorja. »Najbolj odštekana komedija leta« in »Vrhunska komedija kot je pri nas še ni bilo« namreč obetata precej tega. In bila sta dva odtenka, ki sta me prepričala, da sem na suho nategnila še dve nič hudega sluteči, smeha potrebni mamici. Ker po tej predstavi pa bodo ženske končno razumljene. Kul. Razen tega, da ni bilo.

Edini odtenek od vseh, ki sem si ga uspela zapomniti – ker ga namreč tudi sama z veseljem koristim – je v bistvu nasvet, da tekat ni pametno ne podnevi in tudi ne ponoči. Vedno znova se to potrdi namreč v vseh forenzičnih nanizankah – ob cestah vedno najdejo trupla tekačev. Ha, ha – ja, super smešno. Edino, če ni. In precej odtenkov na temo maminih sinčkov, ki se kile doma držijo še dolgo potem, ko presežejo magično mejo polnoletnosti.

Blog 11 - Rudarski maraton 2017

Punce, obljubim, da se o komedijantskih predstavah prihodnjič bolj pozanimam in jih temeljiteje analiziram. Ker če je tole najbolj odštekana komedija leta, potem se nam v prihodnjih mesecih obeta res ena sama žalost.

Smo pa zato opravile hude psihološke priprave. Večerna tarifa! Pa tudi fizične – jezik ima namreč celih osem mišic. In da ostane gibljiv, tudi na trening teh ne gre pozabiti. J

Proti uspešno skoraj zaključenem delovniku se mi je stanje poslabšalo. Sončno vreme v ljubljanskem kotlu mi je namreč kar samo odprlo garderobno omaro in me samo tudi skoraj preobleklo. Tokrat sem se na pot po Poti spominov in tovarištva odpravila kar sama. V upanju, da danes pač ne snemajo kakšnih preiskovalcev.

Mati vidi stvari, ki jih bojda sploh ni

In vsa ofrišana in še bolj zadovoljna se odpravim proti domačem ognjišču. V boj z zastoji na avtocesti. Ampak s planom v žepu. Ker sem prosta neprostovoljne brezplačne popoldanske taksi obrti, in da bo vreme karseda dobro izkoriščeno, je treba seveda čim dlje od zidovja. V sproščujočo zeleno, da si prečistiva glavi, malce off the record predelava sprotne šolske zadeve, in seveda tiste od šolskih precej pomembnejše – kako se spopast z izzivi, ki jih mati vidi, otrok pa ne. Ne zazna niti z enim samim živčnim končičem. Mah, brez veze da je tako sprehajanje, pa seveda nepomembno vse, kar ob teh poskusih pregovarjanja pripomnim. Ob moji matrariji mi raje ponovno postreže s posebno verzijo angleške abecede.. »Ej, bi, si, di, i, ef, dži.. ne znam više, majke mi.« Smešno mogoče prvič. Pa še to ne. Ampak tokrat komaj zadržujem. Pa ne smeh, temveč batine! Bravo, zlato mamino, kar prekipevam od ponosa. Kako se lahko otroci vsak dan in vsako noč tako kakovostno transformirajo? V šoli angeli, doma demoni. Prava preobrazba, popolnoma popolna. Vse faze, celo hujši so od metuljev. Ali kot Kafkin Gregor. Menja kdo? J

Blog 11 - Rudarski maraton 2017

Načrtovanje je vse, načrt prav nič

Oziroma nekaj podobnega. Ampak načrtujemo verjetno res zato, da načrte kasneje prilagajamo. Ali pa se jim prilagajamo mi, ne vem več. Naši zakladki to počnejo malce težje. Reveži ob vseh izvenrutinskih obveznostih teh naporov ne zmorejo. Čeprav, a ni navadno veljalo ravno obratno? Prilagodljivi, z domišljije čez rob, predstavljivost vrlina vsaj od Berlina. Grr! To verjetno še ne morejo biti zametki adolescence.

In mula čisto malček pred koncem šolskega leta nujno, ampak res nujno potrebuje nov nahrbtnik. Pa cirka sedmič že telovadne copate. Verjetno še več kot tolikokrat, ampak s sedmico se sliši, kot da živim v pravljici.

To, da ima 30-centimetrsko šablono v več delih, je ne moti. Da najdaljši od obveznih treh grafitnih svinčnikov meri (zelo slabe) štiri centimetre, tudi ne prav dosti. Ampak s torbe je odpadel del vrhnjega materiala. Cel milimeter v kvadrat! Panika v šestnajstBemumast! Ne bi škodilo preverit, če je res moja. Ali pa se v srčni želji po uspehu poslužiti učinkovitejše vzgojne taktike. J

Blog 11 - Rudarski maraton 2017

Pa tako zelo sem se veselila za popoldan načrtovanih neobveznih aktivnosti. Za povrh pa po hudo napornem nakupovanju šolskih ne/potrebščin dobila še ena na ena vadbo. Šit. Umrla. Upam, da tretji dan vstanem – obeta se namreč lep vikend. J

Dunajski dečki vs. Trbovske punčke

To, da so generacije z vsako novo črko vedno bolj zvedave in ………. , ne preseneča več nikogar. Da …. , tudi ni več ………

Da ima moje potomstvo genetski zapis izbranega okusa za glasbo po materi, pa je po svoje tudi hvale vredno. No, vsaj bilo je. Ker večerna poročila so se tokrat podaljšala na večerne ibunge na temo glasbe. Ampak za spremembo se tokrat ne pregovarjava, ali na novo odkriti izvajalec čudaško moderne glasbe poje v hrvaškem jeziku, morda v srbskem, ali pa »tku ku mi znamo, pu busansk«. J

Bolj kot ne po slučaju smo namreč priča novemu odkritju – pri sosedih obstajajo neki dečki, ki pojejo v zborčku. Dunajski se mu reče, treba pa ga je bilo celo poguglat. Ampak na poraz že vnaprej obsojena misija. 1. »Brezvezn so, že reče se jim narobe«. Zbor dunajskih dečkov, v bistvu so pa štirje. Zbori, dečkov je nekaj več. J 2. »Da vidim, kako pojejo, da je tak halo na televiziji«. A za žvrgolenje v en glas do perfekcije natrenirane glasilke je niso zadovoljile. Niti ne njihov uniformni izgled. Ali pa vsaj njihove manire ob pogovoru z novinarji. 3. »Mah, sej niso n'č posebn'ga. To bi mi v šoli pr' Zinki sam na kako predhodno pr'šli, mal potreniral', pa bi vse tole u nulo zapel, u nuulo!«. Bog mi pomagaj, še en krožek več! J

Ko hudič povrže

V rokah že telefon, da se ta novica vendar po ljudsko prenese dalje. In čas za tajmaut! Mala, ustavi konje, to ni šala. Zbor obstaja že več kot 500 let! Ne samo dobro, tile fantki pojejo odlično. »Aja, mami.. a to mor'jo bit' res sam fantje?« Mah ne, brihtna moja deklica, sam reče se jim tako. Pa zakaj imajo mornarske uniforme, če niso na morju, pa zakaj ni starejših kot 14, pa zakaj ne smejo živeti doma, sploh pa zakaj res ni punc? Ker da punce itak lepše pojejo. Pa zakaj. Ko že misliš, da se je to nerazumno spraševanje že pred leti končalo, hudič povrže. Številčno. Vprašanj in zanimanja toliko, da bi na njihovih spletnih straneh najraje poiskala prijavnico na eno od prihodnjih avdicij – zase, hči bi namreč tam imela premalo sošolk.

Blog 11 - Rudarski maraton 2017

Gojzarji, sončna očala, in v napad!

In vendar sem čudežna! Vstala sem. Še celo bolj zgodaj kot po navadi. Kosti, mišice in kite imam še na svojem mestu. Vsaj čutiti je tako. Lep bo dan, zatorej ga tako tudi začnem. K-K-J-K. Tokrat še ne SSKJ, pač pa KKJK. Kava, kosmiči, jogurt, kava. Več od tega pa sredi noči ni.

Danes pisarna spet nima ne stropa in ne sten. Juhu! Edina miza, ki sta se je nameravala dotakniti komolca, je tista s postreženim planinskim »eintopfom«. Načrtovana sicer službena (beri: obvezna/redna/zapovedana) odprava v hribe, ampak razmere so bolj pomladanske kot zimske, zatorej niti sama nisem preveč paničarila. Do konca šihta bomo pa že nekak nazaj. Bo za zdržat, čeprav imam po dobri stari navadi pri svoji meter plus žilet višini naaaaaaajvečji hribovsk ruzak. Red je red, pa tudi če je slab.

In ko je zrak precej bolj svež in tako tudi redkejši kot v domačih revirjih, ostane nekaj prostora tudi za razmišljanje. Pogovor s samim seboj. In misli odtavajo. Veselijo se načrtovanih popoldanskih neaktivnosti doma. Končno! Si že predstavljam uro kvalitetnega brezdelja. Takoj ko na trening odpeljem svojo in sosedino bogastvo. To idilo sicer prekine nov vratolomni korak po živem ledu sredi senčne alpske doline. Pa letalnica, naslonjena na Ponce – z vrha, pa ogled in fotkanje izvira Nadiže, pa slapovi, pa … Kaj vse še moram pretrpet, preden dobim svojo dozo počitka na domačem kavču? Se opravičujem, res si krasná, hči planin. Pa čeprav nisi Soča. Ker namreč tudi naša Sava bo kmalu podobno bistra kot sta obe na vseh možnih izvirih. In to pri separaciji! Še dve, tri fabrike vzdolž nje cu grund sprav'jo, pa lahko začnemo Zasavci oglaševat svoje Zelence.

Blog 11 - Rudarski maraton 2017

Foto: Barbara Hanžič / osebni arhiv

Barbara Hanžič Visinski Barbara Hanžič Visinski

Zavod Savus

Rudarski maraton Zasavje 2018 pripravlja Zavod Savus, izdajatelj tiskanega časopisa Zasavski tednik in spletnega časopisa Zasavc.net, v sodelovanju z Rudnikom Trbovlje-Hrastnik. Savus je tudi organizator adrenalinske preizkušnje Jamatlon, na kateri ekipe udeležencev premagujejo rudarske ovire na 5,5 km dolgi progi po Rudniku Trbovlje – Hrastnik. Doslej so uspešno izpeljali že pet Jamatlonov.

Prvi Rudarski maraton je potekal maja 2016 in več kot sto tekačev je bilo navdušenih nad izjemno in enkratno preizkušnjo.

Kontaktirajte nas!

Mestni trg 5a
1420 Trbovlje
Slovenija


070 / 788 510

info@rudarski-maraton.si
info@zasavskitednik.si
info@zasavc.net

Prijavite se na e-novice in ne zamudite naših ugodnosti

Opis operacije: Turistični, rekreativni in kulturni projekti za ohranjanje rudarske in industrijske dediščine.

Cilji operacije:

  • povečati prepoznavnost projektov v sklopu operacije v Sloveniji in Evropi;
  • spodbuditi željo, da se ciljne skupine dogodkov udeležijo in preživijo atraktivno doživljajsko izkušnjo;
  • širiti pozitivne odmeve o projektih, ki bodo druge nagovarjale in spodbujale, da o projektih izvejo več, jim zaupajo, jih priporočajo in se jih udeležijo.


Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.